Go ntshiwa ga digase tse di bakang go gotela ga lefatshe go tswa mo temothuong

Greenhouse

Temothuo e na le seabe mo go fetogeng ga seemo sa loapi ka go ntshiwa ga digase tse di bakang go gotela ga lefatshe le le seng la temothuo, jaaka dikgwa go nna lefatshe la temothuo.[1] Temothuo, dikgwa le lefapha la tiriso ya lefatshe le na le seabe mo magareng ga 13% le 21% ya digase tse di bakang go gotela ga lefatshe mo lefatsheng ka bophara. Go ntshiwa ga nitrous oxide, methane go dira go feta sephatlo sa selekanyo sa go ntshiwa ga digase tse di bakang go gotela mo go tswang mo temothuong. Go rua diphologolo ke motswedi o mogolo wa digase tse di bakang go gotela ga lefatshe.[2]

Tsamaiso ya dijo tsa temothuo e na le maikarabelo a go tlhagisa digase tse di bakang go gotela ga lefatshe.[3] Mo godimo ga go nna modirisi yo o botlhokwa wa lefatshe le modirisi wa lookwane lwa masaledi, temothuo e na le seabe ka tlhamalalo mo go ntshiweng ga digase tse di bakang go gotela ga lefatshe ka mekgwa e e tshwanang le go dirwa ga raese le go godisa diruiwa. Dilo tse tharo tse dikgolo tse di bakang koketsego ya digase tse di golelang molelo tse di lemogilweng mo dingwageng di le makgolo a mabedi le botlhano tse di fetileng e ne e le ditukisi tsa masaledi, tiriso ya lefatshe, le temothuo. Tsamaiso ya go sila dijo ya diphologolo tsa polase e ka bewa ka ditlhopha tse pedi: monogastric le ruminant. Dikgomo tse di nonneng tsa nama ya kgomo le tsa mashi di na le selekanyo se se kwa godimo sa digase tse di fetisang go nna le moya o o bothitho; di-monogastric, kgotsa dikolobe le dijo tse di amanang le dikoko, di kwa tlase. Go dirisiwa ga mefuta ya monogastric go ka tlhagisa digase tse di kwa tlase. Diphologolo tse di nang le popelo e le nngwe di na le bokgoni jo bo kwa godimo jwa go fetola dijo, mme gape ga di tlhagise methane e ntsi.[4] Mo godimo ga moo, CO2 tota e ntshiwa gape mo tikologong ka go hema ga dimela le mmu mo dikgato tsa bofelo tsa go gola ga dijalo, go dira gore go ntshiwe digase tse di oketsegileng tse di bakang go gotela ga lefatshe. Selekanyo sa digase tsa greenhouse tse di tlhagisiwang ka nako ya go dirwa le go dirisiwa ga menontsha ya naeterojene se fopholediwa go nna 5% ya digase tsa go gotsa tse di tswang mo bathong. Tsela e le nngwe e e botlhokwa thata ya go fokotsa digase tse di tswang mo go yone ke go dirisa menontsha e mennye, fa go ntse go okediwa tiriso ya yone.[5]

Go na le maano a le mantsi a a ka dirisiwang go thusa go fokotsa ditlamorago le go oketsa go ntshiwa ga digase tse di bakang kgotlelo - seno gape se bidiwa temothuo e e botlhale ya tlelaemete. Mangwe a maano ano a akaretsa go tokafatsa bokgoni jwa go rua diruiwa, jo bo akaretsang go di laola mmogo le go dirisa thekenoloji; go tokafatsa tsela ya go laola boloko jwa mmidi; go fokotsa go ikaega ka lookwane lwa fosili le metswedi e e sa ntšhwafadiweng; go fetola nako e diphologolo di jang le go nwa ka yone, nako le lefelo; le go fokotsa go dirwa le go jewa ga dijo tsa diphologolo. Mekgwa e e farologaneng e ka fokotsa kgaso ya digase tse di bakang kgotlelo mo temothuong gore go nne le thulaganyo ya dijo e e tswelelang

  1. Section 4.2: Agriculture's current contribution to greenhouse gas emissions, in: . pp. 67–69. {{cite book}}: Missing or empty |title= (help)
  2. "How livestock farming affects the environment". www.downtoearth.org.in. Retrieved 2022-02-10.
  3. "The Food Gap: The Impacts of Climate Change on Food Production: a 2020 Perspective" (PDF). 2011. Archived from the original (PDF) on 2012-04-16. Retrieved 2023-05-09.
  4. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named strategies
  5. "Carbon emissions from fertilizers could be reduced by as much as 80% by 2050". Science Daily. University of Cambridge. Retrieved 17 February 2023.

© MMXXIII Rich X Search. We shall prevail. All rights reserved. Rich X Search